Holesterol, voskasta snov

Holesterol je voskasta snov . Podobna je maščobi. Holesterol se nahaja v vsaki telesni celici. Telesne celice so sestavljene iz raznih snovi. V človeškem telesu je holesterol nepogrešljiv. Holesterol ni koristen le takrat, ko ga je v človeškem telesu preveč.

Poleg celic, holesterol sestavlja tudi živčno tkivo in žolč. Zelo pomemben je holesterol za nastanek nekaterih hormonov in vitamina D. holesterol je glede na tip lipoproteinov različen. Tako obstajata dve vrsti holesterola. Imenujemo ju slab in dober holesterol. Slab holesterol je škodljiv. Škodljiv postane slab holesterol, ko se začne kopičiti prekomerno v žilnih stenah. Žilne stene se s tem ožijo. Posledice lahko so angina, srčni infarkt, možganska kap, motnje v prekrvavitvi okončin in podobno. Dobri ali koristni holesterol je zaščitni holesterol. Z njim se holesterol iz različnih tkiv odstranjuje. Prenaša se nazaj v jetra, od koder se z žolčem odstranjuje iz organizma. Beseda holesterol je v vsakdanjiku velikokrat uporabljena, čeprav velikokrat ne v zvezi z boleznijo. Večina izjav pa je vezana na zdravje in zdravju bolj ali manj koristne navade. Predvsem prehranske navade sodobnega človeka so velikokrat v nasprotju z zdravjem oziroma za zdravje nimajo posebnih koristi. Zdrava hrana je tista ki koristi. Koristnost dodatno povečuje optimalna količina. Optimalna količina hrane je tista, ki omogoča koristi v pravi meri. Največkrat so mnenja o optimalni količini deljena. V večini primerov je človek sam najboljši sodnik. Med drugim ga na prekoračeno optimalno količino v eni ali drugi smeri, opozarja sam organizem. Preobilna hrana se ravno tako občuti, kot premajhna količine hrane.

Različni so le znaki. Premajhne količine hrane se poznajo v manjši moči, v manjši razpoložljivosti za aktivnosti in podobno. Nič drugače ni pri prevelikih količinah. Človeka prevelika količina hrane obremenjuje, kar pomeni, da je manj aktiven kot bi sicer lahko bil v primeru optimalne prehrane. Holesterol je dan danes zdravstvena težava mnogih oseb.