Kako visok krvi tlak je previsok?

Krvni tlak

Krvni tlak ni ves čas enak, niha tako pri zdravih ljudeh, kot pri ljudeh, ki že imajo povišan krvni tlak. Zviša se, če delamo kaj težkega, se ukvarjamo s športom, če se razburimo, se česa ustrašimo, nekaj živčno in napeto pričakujemo in podobno. Ko razburjenje oziroma fizična aktivnost pade, pade tudi višina krvnega tlaka. Prav zato imamo podnevi višji krvni tlak, kot ga imamo ponoči, ko spimo.

In kaj sploh je krvni tlak? To je sila, ki omogoča, da kri teče po žilah in sila, ki kri pošilja po žilah. Ne previsok in ne prenizek, le primerno visok krvni tlak prinaša telesu dovolj in primerno količino kisika in hranljivih snovi. Za primeren krvni tlak moramo imeti primerno močno srce in dobro napeto in zdravo ožilje. Previsok krvni tlak nastane, ko se v telesu poruši ravnovesje, zato poskrbimo za zdravo prehrano, ohranjajmo primerno telesno težo in poskrbimo za normalen krvni tlak. Zvišan krvni tlak je takrat, ko je sistolični krvni tlak 140 mm Hg, diastolični krvni tlak pa 90 mm Hg ali več. Dolgotrajno zvišan krvni tlak lahko povzroči okvare ožilja, srčno ali možgansko kap, ledvično odpoved, pa tudi druge zaplete. Tveganje narašča sorazmerno z višino krvnega tlaka.

Če je krvni tlak previsok lahko poškoduje možgane, oči, srce, ledvice in žilje na nogah. Previsok krvni tlak je tihi ubijalec saj ne povzroča bolečine, kar je še posebej zaskrbljujoče. Ko je krvni tlak rahlo ali zmerno povišan, se zdravi in znižuje s primerno prehrano, skoraj brez dodane soli. Učinkovito pa tudi krvni pritisk znižuje redna, zmerna in uravnana gibalno-športna aktivnost. V primerih, ko je krvni tlak močno povišan, ga znižujemo z zdravili, ki jih je treba jemati dolgo, velikokrat kar do konca življenja. Priporočljivo je, da si krvni tlak merimo pri zdravniku, pa tudi sami doma.